• publikacije

Carol Dweck in njena teorija miselnosti (mindseta)

Kako sem "našel" Carol Dweck


Junija 2008 sem se na poti na konferenco v Singapur na frankfurtskem letališču znašel v precejšnji zagati. Čakalo me je 12 ur letenja, v torbi pa nič za branje. Na srečo sem imel med presedanjem letala ravno dovolj časa za brskanje po letališki knjigarni.


Našel sem v papir vezanega Toma Sharpa (Blott on the Landscape) in ocenil, da bo knjiga ravno pravšnja za polet. Ko sem se že odpravljal proti blagajni, sem s kotičkom očesa na eni od polic opazil besedo Pschology. Ustavil sem se in uzrl malo knjigo s sila pusto naslovnico, pa precej bolj zanimivim naslovom: Mindest: The new Psychology of Success. In podnaslovom: How We CAn Learn to Fulfill Our Potential.


Najprej sem pomislil, da gre za še enega v vrsti "flower-power" priročnikov za samopomoč. Pa me je vseeno prijelo, da sem oko vrgel še na ime avtorice. Carol S. Dweck. Zazvenelo je znano. Tole bo vseeno malo bolj resno, sem pomislil. Pa še neverjetno sveža je bila videti, komaj je izšla. In sem jo vzel.


Potem je med poletom v Singapur nesrečni Tom Sharp ostal v torbi, knjigo Mindset sem pa prebral dvakrat. Najprej hitro in počez, potem pa počasi in z obilico označevanja in podčrtovanja.


Carol Dweck v knjigi pojasnjuje, zakaj prirojene sposobnosti in talenti niso edini dejavnik uspeha, pač pa vsaj enako vlogo odigra miselnost, miselna naravnanost, ki se oblikuje od najzgodnejših let naše socializacije skozi izkušnje in povratne informacije, ki jih dobivamo iz socialnega okolja, najprej od staršev in pozneje od drugih pomembnih ljudi v naših življenjih. V knjigi pojasnjuje teorijo dveh vrst miselnosti: toge (fiksne) in prožne (razvojne) in pojasnjuje, zakaj hvaljenje inteligentnosti in sposobnosti pri otrocih ne krepi samozavesti in ne vodi k vrhunskim dosežkom, ampak jih lahko v resnici celo ogrozi. (Knjigo lahko medtem, po zaslugi prevoda, preberete tudi v slovenščini.)


Takole piše Carol Dweck: Toga (fiksna) miselnost omejuje dosežke. V um ljudi zasidra moteče misli, trud in napor spremeni v nekaj neprijetnega, vodi k manj uspešnim strategijam učenja. Še več, druge ljudi spremeni v naše sodnike, namesto v zaveznike. Ne glede na to, ali govorimo o Darwinu, ali o študentih, pomembni dosežki zahtevajo jasno osredotočenost, vztrajno prizadevanje in veliko malho strategij. Plus zaveznike pri učenju. To so stvari, ki jih ljudem daje prožna miselnost, to pomaga razvijati zmožnosti in žeti sadove vloženega napora.


Tisto, ker se mi je pri knjigi in teoriji Carol Dweck zdelo najbolj pomembno, so bili nedvoumni empirični podatki o tem, kako stran od svojega namena lahko vodi praksa, po kateri v šolah ocenjujemo znanje, ne pa učenja. Ko se fokus usmeri na rezultat (ki ga merimo s testi znanja), ne pa na proces, se izgubi ogromen del informacije o učenju.

Če otrok prejema povratne informacije, ki se navezujejo na njegov trud in prizadevanje, se utrjuje razvojna miselnost (»growth mindset«). Ko v šolah ocenjujemo zgolj znanje, ne pa tudi vloženo delo in trud, pa pri učencih nehote utrjujemo togo miselnost (»fixed mindset«): prepričanje, da so dosežki rezultat danih sposobnosti, ki jih bodisi ima (če dobiva dobre ocene), bodisi jih nima (če dobiva »slabe« ocene).


Carol Dweck v knjigi tudi močno kritizira nekatere stranske učinke gibanj za pozitivno samopodobo, ki so v zadnjih desetletjih poudarjala, kako pomembne so nenehne pozitivne povratne informacije in pohvale otrokom. Pri tem ne zmanjšuje pomena pohval in povratnih informacij, pač pa poudarja, kako pomembno je, da so slednje usmerjene na otrokovo dejavnost (»to si dobro naredil«, »odlično si se naučil«, »lahko bi se bolj potrudil«), ne pa na njegove osebne lastnosti (»kako si pameten«, »kako si bister«, »kako si len«). »Osebne nalepke«, povratne informacije, vezane na otrokovo osebnost, utrjujejo togo naravnanost; tiste, vezane na otrokovo dejavnost, pa utrjujejo razvojno naravnanost. V nasprotju z nekaterimi nasveti »gurujev pozitivne samopodobe« je hvaljenje otrokove »bistrosti« celo škodljivo: otrok lahko hitro postane pretirano zaskrbljen za ohranjanje občutka bistrosti in pretirano ranljiv za neuspeh, tako da celo manjši neuspeh sproži tektonsko izgubo samozaupanja.


Knjiga, ki jo vsekakor priporočam.

Vzgojiteljem, učiteljem, staršem ...

V originalu, ali v slovenskem prevodu.

About

© 2013, 2019 Brainscribe Programme

Disclaimer and Terms of Use

Created by Wix.com

Address

Požarnice 26d

SI-1351 Brezovica pri Ljubljani

Slovenia