Skok v zgodovino

Zgodovina mojega (očitno genetsko pogojenega) zanimanja za šolstvo in prepričanja, da je šolstvo ključni steber prihodnosti slovenske družbe se je začela pisati že kar nekaj časa nazaj.

Leta 1840 se je rodil Martin Musek. O njegovem otroštvu ne vem nič. Vem pa, da se je pri približno 30 letih aktivno vključil v lokalno dogajanje v svojem kraju in skupnosti Breg pri Ptuju in postal član občinskega zastopstva (danes bi temu rekli občinski svetnik), v naslednjih desetletjih pa bil tudi skupaj 20 let predsednik občine (dandanašnji župan). V tem času si je prizadeval za izgradnjo šole, ki bi lokalnim otrokom, ki so dotlej morali v šolo hoditi v mesto Ptuj, olajšala šolanje.

V naslednjih desetletjih je bil skupaj 20 let predsednik občine in si v tem času prizadeval za izgradnjo šole, ki bi lokalnim otrokom olajšala šolanje.

Po dolgih letih sta trud in prepričevanja zalegla. Leta 1910 je Martin Musek dosegel, da se je začela na Bregu pri Ptuju graditi šola, ki je bila zgrajena in je sprejela prve učence v letu 1911. (Očitno se je v času Avstro Ogrske monarhije šole gradilo hitreje kot danes).

Tako se je začela dolgoletna tradicija, ki je pretežen del mojih prednikov tako ali drugače povedla v učiteljske vode. Prvi med njimi je bil kar Ljudevit Musek, sin omenjenega Martina, ki je v času med obema svetovnima vojnama kot učitelj in nadučitelj - ravnatelj - delal na več šolah na Štajerskem in bil en od bolj vidnih in aktivnih slovenskih učiteljev v času med obema svetovnima vojnama.

Mojega pradeda Ljudevita nisem poznal. Sem pa tu in tam zasledil kakšno njegovo misel in besedo. Takole je zapisal leta 1937, več kot 80 let nazaj:

Kako sveže in aktualno se sliši, mar ne?